Živimo v digitalnem svetu, v katerem uporaba spleta ter prenos in prikaz digitalnih informacij igrajo ključno vlogo v gospodarstvu. Mednarodni razvoj avtorskega prava ne dohaja hitrih inovacijskih sprememb v informacijski tehnologiji. Danes se pravna stroka in doktrina spopadata z vzpostavitvijo mednarodnega ogrodja za učinkovito preganjanje kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti v zvezi s ponarejanjem in spletnim piratstvom.

Slejko prej se vsak od nas sooči s postopkom dedovanja. Zato je pametno vedeti kako dedovanje sploh poteka, kakšna so pravila, kdo od sorodnikov je sploh upravičen do dedovanja, ter kdo bo v končni fazi podedoval naše premoženje. Prispevek odgovarja na vprašanja, kot so denimo, kako poteka dedovanje, če je oporoka in če je ni, kdo in kdaj je upravičen do nujnega deleža, kdaj lahko zapustnik razdedini dediča, kdo so nujni dediči in kdaj dedujejo, kakšni so davki, kako se dedič lahko dediščini odpove...

Kakšna so pravila dedovanja?

Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež? Nujni delež - termin, s katerim se ob dedovanju sreča marsikateri dedič. Ravno zato, ker gre za zelo pomemben del dedne zakonodaje, je toliko bolj pomembno, da vemo, kaj je nujni delež in kdo in kdaj ga lahko zahteva.

Naslednji članek pojasnjuje, kaj je nujni delež, kdo ga lahko zahteva, koliko znaša, kako se izračuna, ter kako in kdaj lahko zapustnik prepreči dedovanje nujnega dediča.

Dedovanje na podlagi oporoke

Oporoka:

Svoboda oporočnega razpolaganja je omejena z ustanovitvijo nujnega deleža, ki omogoča da ne more priti do popolnega neupoštevanja dedovanja po zakonu, saj gre določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev del zapuščine že po samem zakonu. Dedovanje nujnih dedičev ni oporočno dedovanje, ampak zakonito dedovanje posebne vrste. Razlika med zakonitim in nujnim deležem je v tem, da je nujni delež manjši od zakonitega, saj je del le tega.