Obstoj delovnega razmerja je eno od temeljnih vprašanj delovnega prava, saj je od tega, ali gre v konkretnem primeru za delovno razmerje ali ne in ali je oseba, ki opravlja delo za drugega, delavec ali ne, odvisno tudi to, ali se zanj uporablja delovna zakonodaja ali ne in, posledično, ali je upravičen do vrste pravic, ki iz tega pravno urejenega razmerja izhajajo.

Osebe, ki v kapitalskih gospodarskih družbah opravljajo funkcijo vodenja poslov in zastopanja, so v Republiki Sloveniji praviloma v delovnem razmerju z družbo. To pomeni, da imajo poleg korporacijskopravnega položaja poslovodje oziroma (člana ali predsednika) poslovodnega organa hkrati status delavcev družbe. Opisana dihotomija pravnih položajev v praksi večkrat povzroča preglavice, saj so njune korporacijsko- in delovnopravne prvine v mnogoterih situacijah prepletene oziroma med seboj v razmerju vzajemne funkcionalne odvisnosti ali drugih oblik vzročno-posledične povezanosti.

Živimo v digitalnem svetu, v katerem uporaba spleta ter prenos in prikaz digitalnih informacij igrajo ključno vlogo v gospodarstvu. Mednarodni razvoj avtorskega prava ne dohaja hitrih inovacijskih sprememb v informacijski tehnologiji. Danes se pravna stroka in doktrina spopadata z vzpostavitvijo mednarodnega ogrodja za učinkovito preganjanje kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti v zvezi s ponarejanjem in spletnim piratstvom.

Če primerjamo zakonski opredelitvi izločitvene pravice v 124. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in v 22. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), je bila ta v ZPPSL opredeljena zelo na splošno in kratko kot »stvar, ki ne pripada«, ZFPPIPP pa je glede opredelitve pojma izločitvene pravice veliko bolj natančen. Po ZFPPIPP ne obstaja neka splošna opredelitev izločitvene pravica, kot je izhajala iz opredelitve izločitvene pravice v ZPPSL, temveč ZFPPIPP, predvsem v 22. členu, pa tudi v 250.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Če izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delodajalec, delavec dejansko »čez noč« ostane brez zaposlitve in seveda brez (pričakovanih) prejemkov iz naslova delovnega razmerja, hkrati pa delavec ob takem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.