Procesni položaj delavcev v delovnem razmerju pri nas ni ustrezno urejen. Varstvo pravic delavcev urejajo različni zakoni in tako delavec pogosto ne ve, po katerem zakonu in kateri postopek naj sproži za uspešno uveljavljanje svojih pravnih interesov in zakonsko določenih pravic, pred kom in v kakšnih rokih.

Sodišče Evropske unije je s sodbo v združenih zadevah C-203/15 in C-698/15 z dne 21.12.2016 ugotavljalo, kakšne obveznosti imajo ponudniki elektronskih telekomunikacij glede hrambe podatkov.

22. oktobra 2016 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (novela ZD-C), ki je bistveno bolj poudaril vlogo upnikov v primeru zapuščine brez dedičev in posegel tudi v ureditev v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Ureditev do novele ZD-C

Ideja za prispevek se je porodila ob obravnavanju praktičnih primerov iz poslovne in sodne prakse, katerih dejanska stanja so bila glede na teorijo nekoliko nepričakovana, zato bi morala biti zgolj izjemna. Gre za vprašanje obravnavanja premoženja, ki je zaradi prenehanja gospodarske družbe v ožjem pomenu ostalo brez pravnega nosilca. Prispevek je rezultat analize položajev, ki bi lahko privedli do tovrstnih težav.

Vrhovno sodišče je preučevalo upravičenost zahteve delodajalca po vrnitvi preveč izplačane plače, ki je bila posledica nepravilne uvrstitve delavke v višji plačilni razred.