Stečajni postopek se pogosto označuje kot "generalna izvršba" nad premoženjem stečajnega dolžnika. Gre za akademsko poenostavitev, iz katere izhaja pedagoška primerjava s klasičnim izvršilnim postopkom kot "individualno" oziroma "specialno" izvršbo. Lahko je uporabna za študij, ne odraža pa dovolj natančno bistva konkretne pravne ureditve.

Tožeča stranka je v delovnem sporu zahtevala plačilo pogodbene kazni v znesku 24.427,30 evrov zaradi kršitve konkurenčne klavzule. Toženec, bivši delavec tožeče stranke, je ob sklenitvi delovnega razmerja s tožečo stranko podpisal pogodbo o zaposlitvi, ki je vsebovala konkurenčno klavzulo.

Zadnja novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G) je prinesla nekaj novosti tudi na področju osebnega stečaja. V tem prispevku se omejujemo na spremenjeno določbo tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP in druga pravila, ki urejajo omejitve obsega premoženja, ki spada v stečajno maso.

Stečajna masa

V zadnjih letih nas je več avtorjev sistematično obravnavalo različna pravna vprašanja, povezana z ugotavljanjem obsega in delitvijo skupnega premoženja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, zato bom v nadaljevanju prispevka na podlagi pregleda odločb Vrhovnega sodišča od 1. januarja 2015 do 28. februarja 2017 izpostavila tiste odločitve, ki po mojem mnenju pomembno nadgrajujejo sodno prakso in stališča avtorjev v omenjenih strokovnih prispevkih.

Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku presojalo vprašanje, ali je delavec upravičen do nadomestila za dela proste dni v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa - če na ta dan ni imel predvidene delovne obveznosti.