Dedovanje na podlagi oporoke

Oporoka:

•je enostranska izjava volje (njen obstoj in vsebina sta povsem odvisna od oporočiteljeve volje),
•jo oporočitelj lahko vsak čas prekliče (gre za izjavo poslednje volje oporočitelja),
•je pravni posel za primer smrti (oporoka za časa oporočiteljevega življenja nima nobenega učinka, prav tako pa lahko oporočitelj s premoženjem zajetim v oproki za časa svojega življenja prosto razpolaga),
•je strogo osebni akt (nihče drug razen oporočitelja samega ne more določiti dedičev po oporoki)
•je strogo formalen pravni posel (veljavna je samo oporoka, ki je narejena v eni izmed v zakonu predpisanih oblik),
•pri oporoki gre za oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem (s premoženjem določenim v oporoki se lahko razpolaga drugače kot bi se z istim premoženjem razpolagalo na podlagi zakonitega dedovanja).

Pogoji za veljavnost oporoke

1. Oporočna sposobnost

Je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsak človek, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič.

2. Veljavnost oporoke

Oporoka je neveljavna, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zato, ker je bil v zmoti

Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe.

Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem.

Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod grožnjo ali s silo, zaradi zvijače ali v zmoti, so tedaj samo ta določila neveljavna.

Če gre za navidezno ali simulirano oporoko, v primeru ko hoče zapustnik z oporoko prikriti kakšen drug pravni posel, velja drugi, simulirani pravni posel, navidezna oporoka pa je nična.

3. Možnost in dopustnost vsebine oporoke

Zapustnik lahko v oporoki razpolaga z vsem svojim premoženjem, ki pa ga lahko tudi po napravi oporoke uporablja, ga oplemeniti, odsvoji, obremeni.

Zapustnik ne more razpolagati s stvarjo, ki ne obstaja več – pri tem pride do dejanske nezmožnosti vsebine oporoke.

V primeru, da je vsebina ali podlaga oporoke v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, s prisilnimi predpisi ali z moralo družbe, je oporoka nedopustna.

Oporoka je nična če je njena vsebina nemogoča ali se je ne da določiti.

Če oporočitelj v oporoki določi dediča svojemu dediču, je takšno določilo nično. Nična je tudi oporoka ali oporočna določba, s katero razpolaga zapustnik z zapuščino ali njenim delom v nedovoljen namen.

V primeru, da je nična samo posamična določba oporoke, lahko preostali del oporoke ostane v veljavi, razen v primeru, da oporoka brez nične določbe ne more obstajati.

Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes.

4. Oblike oporoke

Lastnoročna oporoka
•je zasebna pisna oporoka;
•napisana mora biti lastnoročno (ni nujno, da je napisana z roko, lahko tudi z drugim delom telesa);
•lastnoročno podpisana (z osebnim imenom, zadostuje tudi samo ime ali priimek, vzdevek pod katerim je oseba znana, z oznako družinskega razmerja);
•oznaka kraja in datuma ni pogoj za veljavnost, je pa koristna v primeru dokazovanja (pri datumu predvsem zaradi možnosti obstoja kakšne prejšnje oporoke).

Pisna oporoka pred pričami
•redna, zasebna, pisna oporoka;
•ni pomembno kako je zapis nastal (s tujo roko, mehanskim zapisovalcem, itd.) niti kdo je pisec;
•pogoj za veljavnost oporoke je, da jo oporočitelj zna in je tudi sposoben pisati in brati v jeziku, v katerem je oporoka sestavljena;
•oporočitelj jo mora podpisati pred dvema hkrati navzočima pričama in takrat izjaviti, da je to njegova poslednja volja;
•priči se na oporoki podpišeta s pristavkom, da se podpisujeta kot oporočni priči (pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke);
•oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki mora biti opravljeno sočasno;
•pričama vsebine oporoke ni treba poznati;
•neveljavna so določila pisne oporoke pred pričami, s katerimi je oporočitelj kaj zapustil oporočnim pričam, njihovim prednikom, potomcem, bratom, sestram ter njihovim zakoncem.

Sodna oporoka
•je redna, ustna, javna oporoka, ki lahko nastane le s sodelovanjem sodišča;

Za sestavitev sodne oporoke je pristojen sodnik posameznik vsakega okrajnega sodišča. Sodnik na zanesljiv način ugotovi identiteto oporočitelja in zapiše njegovo izjavo poslednje volje v sodni zapisnik, kamor vnese tudi podatke o drugih relevantnih okoliščinah. Oporoko mora zapisati, natančno po izjavi oporočitelja tako, da je njegova volja jasno izražena, vendar pa ga mora opozoriti na razpolaganja, ki niso v skladu z zakonom.

Oporoka sestavljena v tujini ali konzularna oporoka
•je redna, javna, ustna oporoka, ki jo sestavi državljanu RS, ki je v tujini, po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS, ki opravlja konzularne posle in sicer po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko.

Ustna oporoka
•je zasebna, izredna oblika oporoke, ki ni vezana na kakšno listino;
•oporočitelj izjavi poslednjo voljo ustno pred dvema hkrati navzočima pričama;
•takšna oblika oporoke velja samo v primeru, ko zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke;
•izjavo poslednje volje oporočitelja morata priči brez odlašanja zapisati in jo čimprej izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem.

5. Preklic oporoke

Oporočitelj lahko oporoko vsak čas v celoti ali deloma prekliče. Vsaka pogodba, s katero se oporočitelj zaveže, da svoje oporoke ali kakšnega njenega določila ne bo preklical, je neveljavna. Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da jo uniči. Oporočitelj lahko oporoko prekliče molče tako, da napravi novo oporoko, v kateri razpolaga s svojim premoženjem drugače, kot v prvotni oporoki. Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše. Če je oporočitelj uničil poznejšo oporoko, dobi prejšnja oporoka znova veljavo, razen če se dokaže, da to ni bila oporočiteljeva volja.