Svoboda oporočnega razpolaganja je omejena z ustanovitvijo nujnega deleža, ki omogoča da ne more priti do popolnega neupoštevanja dedovanja po zakonu, saj gre določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev del zapuščine že po samem zakonu. Dedovanje nujnih dedičev ni oporočno dedovanje, ampak zakonito dedovanje posebne vrste. Razlika med zakonitim in nujnim deležem je v tem, da je nujni delež manjši od zakonitega, saj je del le tega. Osebe, ki pridejo v poštev kot nujni dediči, imajo namreč pravico do nujnega deleža samo v primeru, če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju, velikost njihovega nujnega deleža pa je odvisna od velikosti zakonitega deleža. Nujnemu dediču se v njegov nujni delež všteje vse, kar je od zapustnika kdajkoli dobil kot darilo in je upravičen zahtevati le še razliko. Zapustnik ne more vplivati na nujni delež, razen v primeru razdedinjenja. Nujni dedič, kot pravi zapustnikov dedič, odgovarja za zapustnikove dolgove na enak način kot drugi dediči, seveda v ustreznem obsegu. Nujni dedič dobi nujni delež samo če ga zahteva!

Krog nujnih dedičev: Absolutni nujni dediči so osebe bližnje sorodstvene vezi ali osebne povezanosti z zapustnikom med katere spadajo; zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši, njegov posvojitel, njegov zakonec ali izvenzakonski partner.

Relativni nujni dediči so osebe, ki so lahko nujni dediči samo v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Mednje sodijo; zapustnikovi dedi in babice, ter bratje in sestre, v primeru popolne posvojitve pa starši zapustnikovega posvojitelja, ter otroci zapustnikovega posvojitelja.