Zadnja novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G) je prinesla nekaj novosti tudi na področju osebnega stečaja. V tem prispevku se omejujemo na spremenjeno določbo tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP in druga pravila, ki urejajo omejitve obsega premoženja, ki spada v stečajno maso.

Stečajna masa

Pravila o stečajni masi določa 389. člen ZFPPIPP. Da bo jasno, kje je sprememba, na kratko o njegovi vsebini. Zakon določa, da sestavlja stečajno maso premoženje dolžnika, ki ga ima ob začetku stečajnega postopka, ki ga pridobi med postopkom z unovčenjem stečajne mase, njenim upravljanjem in izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj. Sem sodi tudi premoženje, ki nastane z nadaljnjim poslovanjem stečajnega dolžnika, če v skladu z zakonom lahko z njim nadaljuje (drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP), in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.

V osebnem stečaju so plača in drugi dolžnikovi prejemki tisti, ki najpogosteje, vendar v mikro zneskih, mesečno polnijo stečajno maso. Zakonske določbe o omejitvi obsega zasega prihodkov zagotavljajo dolžniku tako v izvršbi kot tudi v stečaju socialni minimum, torej znesek, ki dolžniku in tistim, ki jih je dolžan preživljati, omogoči skromno preživetje. Za iz stečajne mase izvzete dolžnikove prejemke in predmete ter za omejitve prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, se v stečaju uporabljajo pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)(3). Pri predmetih, ki so iz stečajne mase izvzeti, 389. člen ZFPPIPP napotuje na 79. člen ZIZ, pri prejemkih, izvzetih iz stečajne mase, pa na 101. člen ZIZ. V tem delu je ostala ureditev nespremenjena.

Novost novele ZFPPIPP-G je, da napotuje na uporabo pravil ZIZ tudi pri določanju višine omejitve, do katere je v stečaju mogoče seči na dolžnikove denarne prejemke. Po novem se tudi v stečaju uporablja 102. člena ZIZ (3. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIP). Pred omenjeno novelo je ZFPPIPP opisno določal višino omejitve dolžnikovih prejemkov, ki ne spadajo v stečajno maso. Obseg teh omejitev se je razlikoval od tistih, ki jih je določal ZIZ. Novela ZFPPIPP-G je poenotila ta pravila, ki so zdaj enaka v izvršbi in v stečaju.

Poenotenje je precej poenostavilo delo tistih, ki skrbijo za izvrševanje sklepov o izvršbi in sklepov o zasegu v stečaju (banke, delodajalci). Izvršba in stečaj sta dva različna postopka z istim namenom - poplačilo upnika. V izvršbi sredstva za poplačilo izbere upnik, v stečaju se unovči celotno dolžnikovo premoženje. Resnih argumentov za različen obseg zasega dolžnikovih prejemkov v enem ali drugem postopku ni. V prid enotni ureditvi govori tudi dejstvo, da se precej izvršilnih postopkov tik pred prodajo nepremičnin, na dolžnikov predlog spremeni v postopek osebnega stečaja. Iste omejitve istih prejemkov pomenijo preglednost in enostavnejše poslovanje vseh, katerih naloga je izvrševanje sklepov o izvršbi in sklepov o zasegu, ter tistih, ki nadzirajo pravilnost tega izvrševanja.

Sodne prakse iz postopkov osebnega stečaja, ki se ukvarja z vprašanji napak, povezanih z obsegom zasega oziroma omejitvami stečajne mase, ni prav veliko. To je glede na obseg sodne prakse o tej temi v izvršbi, presenetljivo. Razlog je verjetno v različni strukturi postopka, predvsem v razlikah v razmerju med strankami in izvršiteljem oziroma upraviteljem. V stečaju se upniki in dolžniki s svojimi pomisleki najprej obrnejo na upravitelja, šele pozneje na sodišče. V izvršbi take komunikacije med dolžniki, upniki in izvršitelji praviloma ni. V izvršbi se napake povezane z realizacijo sklepov o izvršbi rešujejo z zahtevo za odpravo nepravilnosti, ki jo ureja 52. člen ZIZ. Namenjen je odpravi nepravilnosti, ki jo pri opravi izvršbe stori izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, tudi tisti, ki izvršuje sklep o zasegu. Zaradi enotne ureditve obeh postopkov v delu omejitve in izvzema dolžnikovega premoženja, je obsežnejša sodna praksa pri izvršbi kazalnik, kje se lahko pojavijo težave in kako jih reševati v stečaju. Je pomoč stečajnim upraviteljem, ki so v stečaju prvi naslovniki za ta vprašanja.

Omejitve predmetov, ki spadajo v stečajno maso

Namen stečajnega postopka je unovčenje dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov. Določeno dolžnikovo premično premoženje je iz stečajne mase izvzeto in pri teh omejitvah se ZFPPIPP sklicuje na 79. člen ZIZ, ki določa predmete, izvzete iz izvršbe, torej tiste, ki tudi predmet stečajne mase ne morejo biti.

Na kratko bi te predmete označili kot osebne predmete dolžnika in članov njegovega gospodinjstva. Ker pa je ta pojem precej širok in se razlikuje od dolžnika do dolžnika, je jasno, da jih 79. člen ZIZ ne našteva taksativno. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali gre za predmet, ki ga dolžnik ali člani njegovega gospodinjstva res nujno potrebujejo za življenje, in na podlagi take presoje odločiti, ali je lahko iz stečajne mase izločen. O tem govori odločba Višjega sodišča v Ljubljani Cst 263/2015 z dne 28. maja 2015. Dolžnik je predlagal, da se iz stečajne mase izloči osebni avto, ki ga je potreboval za prevoz bolnega očeta in mame na zdravniške preglede. Dolžnik je bil invalid III. kategorije in je svoj predlog za izločitev podkrepil z vso razpoložljivo dokumentacijo. Višje sodišče je zaključilo, da so predloženi dokazi relevantni za presojo, ali je avto dolžniku in njegovim družinskim članom nujno potreben in zato lahko izločen iz stečajne mase. Pri tem je opozorilo na nesorazmernost med vrednostjo avta v primeru prodaje (1.000 evrov) in s tem posega v pravico upnikov do poplačila ter posegom v pravico dolžnika in njegovih družinskih članov do lažjega dostopa do nujnih zdravstvenih storitev. Vsaka situacija je specifična in zahteva tehtanje predloženih dokazov ter interesov upnika in dolžnika (enako Cst 594/2016 z dne 14. september 2016 - presoja sodišča ali gre pri predlogu za izločitev za predmet, ki je dolžniku nujno potreben).

Vendar pa omejitev, določena v prvem odstavku 79. člena ZIZ, ni absolutna, saj tretji odstavek 79. člena ZIZ omejitev omeji. Določa, da predmeti iz 1. do 4. točke prvega odstavka 79. člena niso izvzeti iz izvršbe, če se izvršba vodi zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, ko se izvršba vodi zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu. V sklepu Višjega sodišča VSL0053277 z dne 19. avgusta 2009 sodišče pojasni, da zaslužek, dosežen s prodajo predmetov, ki so izvzeti iz izvršbe (živina, ki jo kmet potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti), ne deli usode teh predmetov in je predmet zasega. S prodajo spremeni svojo naravo, s tem pa tudi podlago za izvzem.

V stečaju se z vprašanjem, kateri predmet ne spada v stečajno maso, ne srečamo prav pogosto, še manj z omejitvijo omejitve. Stečajni upravitelj se pri sestavljanju stečajne mase v postopku osebnega stečaja praviloma drži premičnin, ki jih dolžnik navede v seznamu svojega premoženja (384. člen ZFPPIPP), oziroma tistih, ki so na dolžnika vpisane v posebnih evidencah. Klasičnega rubeža premičnin, ki ga v izvršbi opravi izvršitelj, upravitelji ne izvajajo. Iz tega razloga je tudi upravičenih zahtev stečajnih dolžnikov, da se posamezni osebni predmeti izločijo iz stečajne mase malo.

Če se dolžnik v izvršbi ne strinja z obsegom rubeža, bo v skladu z določilom drugega odstavka 79. člena ZIZ o tem odločilo sodišče. V stečajnem postopku se bo dolžnik s predlogom, da se določen predmet izloči iz stečajne mase, najprej obrnil na upravitelja. Če ne najdeta skupnega jezika, tudi v stečaju o tem odloči sodišče. V preteklosti je bilo takih primerov več, s precej izoblikovano sodno prakso pa se je število zahtev, da o izločitvi odloči sodišče, zmanjšalo. Na vprašanje, kako postopati v primeru, ko se upravitelj in stranka ne strinjata o tem, ali določen predmet spada v stečajno maso, je odgovorilo Višje sodišče v odločbi Cst 263/2015 z dne 28. maja 2015. Dolžnik je vložil predlog za izločitev vozila iz stečajne mase in sodišče prve stopnje je njegov predlog zavrnilo, ne da bi upravitelja pozvalo, da se o tem izjasni. Višje sodišče v obrazložitvi navaja, da sodišče odloči o izločitvi šele, če se upravitelj z njo ne strinja, in pri tem napotuje na smiselno uporabo določila drugega odstavka 79. člena ZIZ.

Kakšna pa je glede na strukturo stečajnega postopka možnost upnika, ki se s predlagano izločitvijo ne strinja? Upravitelj je praviloma prvi naslovnik za taka dolžnikova vprašanja. Če se s predlogom dolžnika za izločitev določenega predmeta strinja, bo upnik težko prišel do informacije o izločitvi. Šele če se upravitelj z izločitvijo ne strinja in o predlogu odloči sodišče, ima upnik pravico do pritožbe proti sklepu ...

Nadaljevanje članka: Maja Lajevec: Omejitve stečajne mase v postopku osebnega stečaja, Odvetnik, 2016, št. 78.