(Vir: TFL Glasnik, Vida Oder) Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 50/2014) (v nadaljevanju ZDDPO-2) v 3. členu določa zavezance za davek od dohodkov. Zavezanci/ke za davek so pravne osebe domačega in tujega prava, pa tudi družbe oziroma združenja oseb, vključno z družbami civilnega prava, po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti in niso zavezanci po zakonu, ki ureja dohodnino. Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti niso zavezanci za davek, razen če ZDDPO-2 ne določa drugače.

Nepridobitne organizacije spadajo med zavezance za davek, ki so skladno z določbami 9. člena ZDDPO-2 oproščene plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Takšni zavezanci so primeroma našteti - zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, vendar oprostitev velja ob pogoju, da:
•je zavezanec ustanovljen s posebnim zakonom za opravljanje nepridobitne dejavnosti in
•dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.

V kolikor obravnavani zavezanci poleg nepridobitne dejavnosti opravljajo tudi pridobitno dejavnost, plačujejo davek od dohodkov pravnih oseb od pridobitne dejavnosti.

Nepridobitne organizacije, oproščene plačevanja davka skladno z določbami 9. člena ZDDPO-2, so lahko pravne osebe zasebnega prava, društva in drugi določeni uporabniki, ki ugotavljajo prihodke po načelu nastanka poslovnega dogodka, pa tudi uporabniki enotnega kontnega okvira (EKN), ki ugotavljajo prihodke in odhodke po načelu denarnega toka. Za potrebe obračuna davka od dohodkov pravnih oseb lahko zavezanci upoštevajo prihodke in odhodke, ugotovljene na način, ki je zanje predpisan. To pomeni, da lahko uporabniki EKN upoštevajo prihodke in odhodke, ugotovljene po načelu denarnega toka.

Pri pripravi obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO) morajo zavezanci, ki so skladno z 9. členom ZDDPO-2 oproščeni plačevanja davka, v obračunu DDPO najprej izkazati prihodke in odhodke v višini, izkazani v izkazu poslovnega izida, in jih v nadaljevanju korigirati za del, ki se nanaša na nepridobitno dejavnost. Na ta način ostanejo v davčni osnovi le prihodki in odhodki, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost. Obrazec DDPO se naprej izpolnjuje skladno s pravili povečevanja in zmanjševanja prihodkov in odhodkov iz poslovnih knjig za potrebe davčnega obračuna. Seveda je tudi v tem delu potrebno korekcije opraviti le za tiste prihodke in odhodke, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost.

Pri ločevanju prihodkov in odhodkov, ki se nanašajo na pridobitno oziroma na nepridobitno dejavnost, je potrebno upoštevati določila Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/2007 do 68/2009) (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je izdal minister za finance na osnovi četrtega odstavka 9. člena in 76. člena ZDDPO-2.

Prihodki od nepridobitne oziroma pridobitne dejavnosti se, skladno s 5. členom Pravilnika, pri vsakem zavezancu iz 9. člena ZDDPO-2 določajo glede na dejstva in okoliščine posamezne pravne osebe pri opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov. To pomeni, da se pri vsakem zavezancu posebej presoja izpolnjevanje kumulativnega pogoja iz 9. člena ZDDPO-2 in zato ni nujno, da se prihodki iz 3. člena Pravilnika štejejo za nepridobitne, prav tako ni nujno, da so naštete vse vrste prihodkov, ki se štejejo za nepridobitne. Pravilnik navaja, da so dohodki iz nepridobitne dejavnosti po 27. členu ZDDPO-2 zlasti:
•donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi, oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe;
•članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam;
•volila in dediščine;
•prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
•obresti za sredstva na podračunih, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa (EZR) države oziroma občin in obresti za vloge, naložene v okviru sistema enotnega zakladniškega računa (EZR) države oziroma občin;
•sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov;
•namenska javna sredstva.

Kot donacija se šteje tudi izkupiček oziroma denarna protivrednost sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadkov in materiala, primernega za recikliranje, ki jo organizira zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 z namenom zbiranja finančnih sredstev za namene opravljanja dejavnosti, za katero je zavezanec ustanovljen, če gre za zbiranje odpadkov in materiala, ki v trenutku transakcije nima vrednosti ali je ta zanemarljiva, ker gre za odpadke in material, ki je namenjen recikliranju, in ne gre za izogibanje davkom.

Na drugi strani Pravilnik določa, katero dejavnost je mogoče šteti za pridobitno. V primeru pridobitne dejavnosti pa ne gre za kumulativni pogoj, ampak mora biti izpolnjen vsaj eden izmed sledečih pogojev:
•dejavnost se opravlja na trgu,
•zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu drugim osebam, ki so zavezanci po ZDDPO-2.

Ravno tako imenovano »znatno izkrivljanje konkurence« je v večini primerov glavni vzrok, da se morajo določeni prihodki (dohodki po terminologiji Pravilnika) šteti kot tržna dejavnost.