Vrhovno sodišče RS, sodba II Ips 699/2004, z 15.12.2005, Pravica do dedovanja premoženja, pridobljenega v času zunajzakonske skupnosti.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem S. M., umrlem 21.2.1997, spada stanovanje na naslovu ... ter 1/2 nepremičnin, vpisanih v vložku št. 726 k.o... in vložku št. 1975 k.o... Pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je delno ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem S. M. spada 1/2 stanovanja na naslovu ..., v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP in predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje "v delu ugotovitve, da v zapuščino spada nepremičnina do 1/2 vložka št. 726 k.o... in vložka št. 1975 k.o... s parcelo št. 940/21". Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem S. M. spada celotno stanovanje na naslovu ... ter 1/2 nepremičnin, vpisanih v vložku št. 726 k.o... in vložku 1975 k.o... Po stališču revizije ni obrazloženo, kakšni argumenti so bili upoštevani v zvezi s spornima nepremičninama. Čeprav naj bi bil zahtevek za nepremičnino vl. št. 726 k.o... vložen le iz previdnosti, pa so razlogi sodbe sodišča druge stopnje nejasni in nerazumljivi, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik naj bi vložil pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje, ki je odločila, da v zapuščino spada celotno stanovanje ..., sodišče druge stopnje pa je tej pritožbi ugodilo tako, da je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, čeprav tožena stranka proti njej ni vložila pritožbe. Zato naj bi bila sodba sodišča druge stopnje sama s seboj v nasprotju. Sicer pa je glede nepremičnin, vpisanih v k.o... in k.o..., podan izločitveni zahtevek pokojne E. M. s predlogom za izdajo začasne odredbe (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Ugotovljeno je tudi, da sta nepremičnini, vpisani v k.o... in k.o..., pridobljeni v zakonski zvezi z E. M., torej pred nastankom zunajzakonske skupnosti s toženko. Na koncu revident še zapiše, da parcela št. 940/21 ne spada v zapuščino po pokojnem S. M.

Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski predlog se nanaša le na odločitev v zvezi z nepremičninami, vpisanimi v vložku št. 726 k.o... in vložku št. 1975 k.o... s parcelo št. 940/21, vendar pa revident izpodbija tudi tisti del sodbe sodišča druge in prve stopnje, ki se nanaša na stanovanje na naslovu ... Zato je revizijsko sodišče ne glede na revizijski predlog preizkusilo izpodbijano sodbo v celoti.

Glede na podatke v spisu je potek postopka v tej zadevi jasen. Tožnik je kot sin pokojnega S. M. zaradi drugačnih trditev toženke R. M., pokojnikove druge žene, proti njej vložil tožbo na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem spada celotno stanovanje na naslovu ... ter 1/2 nepremičnin, vpisanih v vložku št. 726 k.o... in vložku št. 1975 k.o... Sodišče prve stopnje temu tožbenemu zahtevku ni ugodilo, temveč ga je zavrnilo z obrazložitvijo, da glede stanovanja tožnik ni dokazal izključne lastninske pravice, glede ostalih nepremičnin pa ni predložil ustreznih dokazov, ki bi potrjevali utemeljenost trditve, da njihova polovica spada v zapuščino. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo in ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem S. M. spada 1/2 stanovanja v ..., ker gre za premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi med zapustnikom in toženko R. M. V preostalem delu, torej glede nepremičnin, vpisanih v vložku št. 726 k.o.... in vložku št. 1975 k.o..., pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Ugotovilo je namreč, da je tožnik šele v pritožbenem postopku predložil listinsko dokumentacijo, s katero poskuša podkrepiti pritožbene trditve. Teh trditev ni bilo mogoče upoštevati glede na določbo prvega odstavka 337. člena ZPP, po kateri sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena zakona.

Revidentova graja izpodbijanja sodbe s stališča njenih domnevnih procesnih napak izhaja iz obrnjene situacije: revident namreč šteje, da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo, sodišče druge stopnje pa naj bi odločilo na pritožbo tožeče stranke tako, da v zapuščino spada le 1/2 stanovanja na naslovu ... Na podlagi opisane izkrivljene slike nato revident izpodbijani sodbi neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bili sodbeni razlogi nejasni in nerazumljivi. Tožnik je namreč s svojo pritožbo glede zahtevka, ki se nanaša na stanovanje, delno uspel, razlogi izpodbijane sodbe pa so izčrpni, jasni in razumljivi.

Slabo razumljiva revizijska trditvena podlaga zgreši tudi v očitku bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. O nepremičninah, vpisanih v vložku št. 726 k.o... in vložku št. 1975 k.o..., namreč glede ugotovitve, ali spadajo v skupno, v zakonski zvezi med zapustnikom in toženko pridobljeno premoženje, ni doslej niti pravnomočno razsojeno, niti o tem ne teče druga pravda. Revident s tem v zvezi tudi ne navede ničesar, kar bi moglo izpodbiti ugotovitev izpodbijane sodbe, da je tožnik šele v pritožbenem postopku predložil listinsko dokumentacijo, s katero je poskušal podkrepiti pritožbene trditve o tem, da tudi navedene nepremičnine spadajo v skupno, v zakonski zvezi s toženko pridobljeno premoženje (prvi odstavek 337. člena v zvezi z drugim odstavkom 286. členom ZPP).

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Dejanske ugotovitve podpirajo pravno razlago, po kateri sta pokojni S. M. in toženka že pred sklenitvijo zakonske zveze živela v zunajzakonski skupnosti in da je ta zunajzakonska skupnost obstajala tedaj, ko je bilo v letu 1992 kupljeno sporno stanovanje v ... V skladu z določbo drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) predstavlja torej to stanovanje skupno premoženje pokojnika in toženke, pridobljeno v času njune zunajzakonske skupnosti. Ker se glede na določbo prvega odstavka 59. člena ZZZDR domneva, da sta deleža zakoncev (zunajzakonskih partnerjev - 12. člen ZZZDR) na skupnem premoženju enaka, je ob izostanku dejanskih ugotovitev, po katerih bi mogel biti zapustnikov delež višji, pravno pravilno odločeno s spremembo sodbe sodišča prve stopnje in ugotovitvijo, da v zapuščino po pokojnem S. M. spada 1/2 stanovanja v ... Revizija v tem pogledu ne pove nič novega. Glede odločitve o nepremičninah v k.o... in v k.o... pa se revizija, da bi dokazala, da tudi to premoženje predstavlja najmanj skupno premoženje pokojnika in toženke, sklicuje na dokumentacijo, ki pa jo je predložila šele v pritožbenem postopku. Povedano je že, da s stališča določil prvega odstavka 337. člena v zvezi z drugim odstavkom 286. člena ZPP navedene trditvene podlage ni bilo mogoče upoštevati šele v pritožbenem postopku, niti teh novih dejstev ni mogoče upoštevati v postopku z revizijo (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 374. člena ZPP.