Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Vrhovnega sodišča, na seji 28. septembra 2016 odločilo: Člen 184 Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo) se razveljavi.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je predlagatelj vložil zahtevo za oceno ustavnosti 184. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Zahtevo je vložil v zvezi z revizijsko zadevo št. II Ips 58/2015, v kateri se je predlagatelju zastavilo vprašanje ustavnosti izpodbijane določbe. Predlagatelj je menil, da je 184. člen OZ v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ter navaja da izpodbijana določba, enako kot tudi prej veljavni 204. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89 – v nadaljevanju ZOR), ureja, da terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom, in da je pod enakimi pogoji ta terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe. Skliceval se je na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015 (Uradni list RS, št. 82/15), s katero je Ustavno sodišče takšno ureditev, kot jo je določal tudi 204. člen ZOR, že razglasilo za protiustavno. Zato je predlagal, naj Ustavno sodišče iz enakih razlogov izpodbijani člen razveljavi.

4. člen 184 OZ se glasi: "(1) Terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom. (2) Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in izvršbe."

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-88/15, Up-684/12 ugotovilo, da je bil 204. člen ZOR, ki je identičen izpodbijanemu 184. členu OZ, v neskladju z Ustavo. Ocenilo je, da so dediči oškodovancev, ki so v istem času utrpeli nepremoženjsko škodo in tudi izrazili voljo, da za utrpljeno škodo dobijo zadoščenje v obliki denarne odškodnine, v bistveno enakem položaju. Ureditev v 204. členu ZOR, po kateri je terjatev za povračilo nepremoženjske škode vezana na trenutek pravnomočnosti sodbe, s katero je oškodovancu prisojena denarna odškodnina, učinkuje tako, da se dediče oškodovancev, ki so utrpeli nepremoženjsko škodo, postavlja v bistveno različen položaj, odvisno od okoliščine, ali oškodovanec umre v času trajanja pravdnega postopka za plačilo odškodnine, in ne glede na to, da so bili pred tem položaji enaki. Presodilo je, da za to razlikovanje ne obstaja razumen in iz narave stvari izhajajoč razlog. Zato je ugotovilo, da je bila takšna ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave.

Glede na navedeno je iz enakih razlogov v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave tudi ureditev v 184. členu OZ. Zato je Ustavno sodišče navedeno določbo razveljavilo.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 43. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.